Globalno segrevanje ne obstaja, ker so zimske temperature v večjem delu sveta negativne. Če bi prišlo do globalnega segrevanja, bi se led in sneg hitreje topila. Številna tropska in ekvatorialna območja ne doživljajo hitrega dviga temperatur, nekateri deli pa se celo ohlajajo.

Od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja se globalne temperature segrevajo za približno 0,2 stopinje Celzija na desetletje. Vendar pa vreme povzroča svoje dramatične vzpone in padce v dolgoročnem trendu. Rekordno nizke temperature pričakujemo tudi med globalnim segrevanjem. Kljub temu so se v zadnjem desetletju dnevne rekordno visoke temperature pojavljale dvakrat pogosteje kot rekordno nizke. Pričakuje se, da se bo ta nagnjenost k bolj vročim dnevom povečala, ko se bo globalno segrevanje nadaljevalo v 21. stoletju.

Ekstremnega vremena ne povzroča globalno segrevanje, temveč geografska lega regij – je popolnoma naravno.

Globalno segrevanje povečuje dejavnike tveganja za ekstremne vremenske pojave. To je posledica naravnih mehanizmov in procesov, ki uravnavajo podnebje. To potrjujejo opazovanja, ki kažejo močno povezavo med naraščajočimi temperaturami in naraščajočo pogostostjo teh pojavov.

Včasih je vreme bolj vroče, včasih hladnejše. Tako je bilo vedno.

Podnebna nihanja so obstajala, še preden smo ljudje začeli izpuščati velike količine CO2. Toda strm dvig temperaturne krivulje od osemdesetih let prejšnjega stoletja lahko razložimo le z ljudmi.

Globalno segrevanje se ne more dogajati, saj zime postajajo vse hladnejše.

Zime postajajo toplejše. Meritve kažejo, da se je zemeljsko podnebje v zadnjem stoletju na splošno segrelo, v vseh letnih časih in v večini regij.

Globalno segrevanje se ne more zgoditi, saj dežuje veliko več.

Nedavna raziskava libijskih vremenskih vzorcev v zadnjih 10.000 letih na univerzi v Hullu je odkrila, da se količina padavin poveča skupaj z dvigom povprečne letne temperature.

Globalni temperaturni zapisi so nezanesljivi. Podnebni skeptik Anthony Watts na primer meni, da so postaje, kjer se merijo temperature, preblizu urbanih območij, kjer se toplota absorbira, kar popači odčitke. Torej je videti, da se Zemlja segreva, čeprav to morda ni tako.

Rezultati merjenja s termometri in sateliti ter naravnimi termometri kažejo, da je trend segrevanja enak na podeželju in v mestih.

Kako bomo napovedali podnebje? Sploh ne vemo, kakšno bo vreme čez dva tedna.

Podnebje ni isto kot vreme. Vreme je kratkotrajno stanje. Nanaša se na to, kar doživljamo v določenem času na določenem kraju. Lahko je dež, sneg ali sonce. Vreme se lahko hitro spremeni. Podnebje pa je dolgoročno stanje. Nanaša se na značilen vremenski vzorec na določenem mestu, merjen v obdobju najmanj 30 let. Na svetu so različna podnebja – zato ločimo različna podnebna območja.

Podnebne napovedi niso zanesljive.

Numerični modeli zemeljskega sistema, ki temeljijo na zakonih fizike, so najbolj realistična orodja, ki jih imamo na voljo za preučevanje podnebja, analizo vzrokov opazovanih podnebnih sprememb in oceno možnih prihodnjih podnebnih scenarijev; ti modeli so vedno bolj zanesljivi zaradi povečanja omrežja opazovanj, ki se uporabljajo za potrjevanje njihove kakovosti, izboljšanja našega znanja o pojavih, ki vplivajo na podnebje, in razpoložljivosti visoko zmogljivih računalniških virov.

Podnebne spremembe so teorija zarote, ki jo je ustvarila tajna svetovna vlada, da bi nadzorovala svet.

Izjemno velik odstotek podnebnih znanstvenikov se strinja, da človeška dejavnost povzroča spremembe globalnega podnebja na načine, ki bodo imeli škodljive posledice tako za okolje kot za človeštvo. (..) Javnomnenjske raziskave podpirajo stališče, da zanikanje podnebnih sprememb vsaj delno poganja temeljno zarotniško razmišljanje. Zdi se, da tudi vera v teorije zarote o podnebnih spremembah spodbuja vedenje na način, ki je skladen z vedenjem ljudi, ki razmišljajo v smislu zarote: manj verjetno je, da bodo teoretiki zarote o podnebnih spremembah sodelovali politično ali sprejeli ukrepe, ki bi lahko zmanjšali njihov ogljični odtis. Poleg tega nekateri podnebni skeptiki zavračajo študije, ki kažejo, da je njihov skepticizem delno produkt zarotniškega razmišljanja: verjamejo, da so takšne študije tudi same del zarote.

Korporativni interesi spodbujajo zamisel o podnebnih spremembah.

Preiskava o izvoru financiranja tistih, ki oporekajo podatkom o podnebnih spremembah, je razkrila še druga zanimiva dejstva. Tako imamo na primer zelo “tesen odnos” – vreden 2,3 milijarde dolarjev -, ki ga ima največja svetovna naftna in plinska družba ExxonMobile s člani ameriškega kongresa, ki nasprotujejo politikam za obravnavanje podnebnih sprememb. Pa tudi 1,2 milijarde dolarjev sredstev za raziskave, ki ločujejo podnebne spremembe od človeških dejavnosti, ki prihajajo od podjetij za nafto, plin in premog.