Znanstveniki se ne strinjajo glede vzroka podnebnih sprememb, vpliva človeka nanje in možnih posledic. Na primer, The Petition Project prikazuje več kot 31.000 znanstvenikov, ki podpisujejo peticijo, v kateri navajajo: “Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da bo človeško sproščanje ogljikovega dioksida v bližnji prihodnosti povzročilo katastrofalno segrevanje zemeljskega ozračja …”.

Na tisoče znanstvenikov, ki preučujejo podnebje zemeljskega sistema, njegov razvoj in človeške dejavnosti, se strinja, da obstaja vzročno-posledična povezava med povečanjem antropogenih toplogrednih plinov in povečanjem globalne temperature Zemlje. To potrjujejo poročila Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), ki povzemajo rezultate, ki jih objavlja svetovna znanstvena skupnost. Glede na šest neodvisnih študij, 90 %–100 % podnebnih znanstvenikov se strinja, da ljudje povzročajo nedavno globalno segrevanje. Ti rezultati so v skladu s 97-odstotnim soglasjem, o katerem je leta 2013 poročal Cooksov raziskovalni članek. Glede na uradna stališča vseh večjih svetovnih organizacij za raziskovanje podnebja in Akademije znanosti v 80 državah, ljudje povzročajo globalno segrevanje. Soglasje je izjemno veliko. Seveda obstajajo posamezni znanstveniki, ki so glede tega skeptični. Vendar jih je zelo malo.

Podnebne spremembe so del naravnega cikla. Podnebje se je že spremenilo – vedno se spreminja. Imeli smo ledene dobe in toplejša obdobja, ko so na Spitzbergnu našli aligatorje. Ledene dobe so se pojavljale v sto tisočletnem ciklu v zadnjih 700 tisoč letih in bila so prejšnja obdobja, za katera se zdi, da so bila toplejša od sedanjih, čeprav so bile ravni CO2 nižje kot zdaj. Pred kratkim smo imeli srednjeveško toplo obdobje in malo ledeno dobo. Stališče, da lahko ljudje namerno ali nenamerno vplivamo na podnebje v svetovnem merilu, je izkaz prevzetnosti

Obstoja podnebne spremenljivosti naravnega izvora ni mogoče uporabiti kot argument za zanikanje ali zmanjševanje obstoja globalnega segrevanja zaradi izpustov toplogrednih plinov; naravna spremenljivost se prekriva s spremenljivostjo antropogenega izvora, znanstvena skupnost pa ima orodja za analizo obeh komponent in proučevanje njunih interakcij. Na podnebje vpliva veliko dejavnikov, tako naravnih – spremembe sončne aktivnosti, spremembe Zemljine orbite, vulkanski izbruhi itd., kot antropogenih – emisije toplogrednih plinov, žveplovega dioksida in aerosolov, onesnaženost ozračja, spremembe rabe tal itd. Zanimivo je, da bi samo vpliv naravnih dejavnikov povzročil ohladitev v zadnjih desetletjih. Zato lahko sklepamo, da je opazovano globalno segrevanje posledica antropogenega delovanja. Medtem, ko so bile v srednjeveškem toplem obdobju v nekaterih regijah nenavadno visoke temperature, je bil planet globalno hladnejši od trenutnih razmer. Znanstvene analize kažejo, da so toplogredni plini, predvsem CO2, v preteklosti vplivali na večino podnebnih sprememb. Kažejo, kako občutljivo je podnebje na nihanje količine ogljikovega dioksida v ozračju. Dokazi za to so zelo razširjeni po vseh geoloških zapisih. Jasno kažejo, da smo tokrat vzrok ljudje, predvsem zaradi CO2, ki ga oddajamo.

Globalno segrevanje je posledica povečane sončne aktivnosti. V zadnjih nekaj 100 letih je prišlo do stalnega naraščanja števila sončnih peg, trenda, ki se je pospešil v zadnjem stoletju, ravno v času, ko je Zemlja postajala toplejša.

Sonce lahko vpliva na podnebje na Zemlji, vendar ni odgovorno za trend segrevanja, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih. Ogrevanje, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih, je prehitro, da bi ga lahko povezali s spremembami v Zemljini orbiti, in preveliko, da bi ga povzročila sončna aktivnost. V zadnjih 35 letih je sonce pokazalo trend ohlajanja. Vendar pa globalne temperature še naprej naraščajo. Če se sončna energija zmanjšuje, ko se Zemlja segreva, sonce ne more biti glavni element, ki nadzoruje temperaturo.

CO2 je naravno prisoten v ozračju in ni onesnaževalo.

CO2 je onesnaževalo (zakisljevanje oceanov), njegov glavni vpliv je njegov učinek segrevanja tople grede. Medtem ko je učinek tople grede naravni pojav, ima preveč segrevanja resne negativne posledice za kmetijstvo, zdravje in okolje.

Človeški CO2 predstavlja le majhen % emisij CO2. Oceani, kopno in atmosfera nenehno izmenjujejo CO2, zato je dodatna obremenitev s strani človeka neverjetno majhna. Majhen premik v ravnovesju med oceani in zrakom bi povzročil veliko hujši porast CO2 kot kar koli, kar bi lahko proizvedli.

Naravni cikel dodaja in odvzema CO2, da ohrani ravnovesje, medtem ko ljudje dodajajo dodaten CO2, ne da bi ga odstranili.

Vulkani izpustijo več CO2 kot ljudje. V zadnjih 250 letih je človek v ozračje dodal le en del CO2 na 10.000. En vulkanski kašelj lahko to stori v enem dnevu.

Ljudje v ozračje izpustimo 100-krat več ogljikovega dioksida kot vulkani. Vulkani izpustijo okoli 0,3 milijarde ton CO2 na leto. To je približno 1 % človeških emisij CO2, kar je približno 29 milijard ton na leto.